Izometrično dinamometrijsko merjenje mišične sile v kineziološkem kabinetu

mag. sci. Vesna LESKOVEC, viš. fiziot., univ. dipl.o., kineziologinja, samostojna strokovna sodelavka, vodja kineziološkega kabineta

V funkcionalni diagnostiki gibalnih sposobnosti bolnikov s prizadetostjo gibalnega aparata uporabljamo v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor, OE Splošno zdravstveno varstvo, Službi za fizikalno in rehabilitacijsko medicino, Kineziološkem kabinetu, tudi dinamometer MYOROM (Blankenship system, Macon, Georgia, ZDA), podprt z računalniškim programom. Merjenje je neboleče in zdravju neškodljivo.

Na podlagi rezultatov meritev sil mišic določenih mišičnih skupin je mogoče ugotoviti bolnikovo sodelovanje oz. nesodelovanje pri izvedbi, nevrološki izpad s pripadajočimi mišicami, velikost sil mišičnih skupin in bolečino. S primerjavo leve z desno stranjo telesa takoj dobimo procentualne vrednosti in povprečni deficit mišične oslabelosti vseh merjenih mišic.

Na vrh

Ocenjevanje mišične moči

Ocenjevanje mišične moči je eno izmed osnovnih izhodišč pri ovrednotenju mišičnih funkcij, kar pomeni predvsem gibov, enostavnih in kompleksnejših. Ročno ocenjevanje mišične moči, ki je sicer bolj v navadi, nudi relativno majhno zanesljivost ocenjevanja. Zato se v funkcionalni diagnostiki gibalnih sposobnosti bolnikov s prizadetostjo gibalnega aparata vse bolj uveljavljajo dinamometrijska merjenja, ki omogočajo dokaj natančno kvantitativno ocenjevanje motoričnih funkcij. Zraven osnovnega parametra, ki ga razvija mišična kontrakcija in ki ga predstavlja mišična moč, je mogoče s pomočjo dinamometričnih naprav, razen relativno enostavnih statičnih meritev ob izometrični kontrakciji (izometrična dinamometrija), meriti tudi vzdržljivost in utrudljivost pri izokinetičnih gibih. Prav tako lahko merimo pospeške in hitrost giba tudi v izotoničnih razmerah; takšno ocenjevanje pa je seveda izvedljivo samo z uporabo sodobnih aparatur za dinamometrijo. Takšni sistemi za ocenitev funkcionalnih sposobnosti omogočajo boljšo osnovo za načrtovanje lokomotorne rehabilitacije, predvsem kinezioterapije ter predstavljajo dobrodošel pripomoček in obogatitev objektivizacije merjenja mišičnih funkcij vsakega kabineta za fizikalno medicino.

V tujini že vrsto let uporabljajo različne sisteme za ustrezno ocenitev funkcionalnih sposobnosti subjekta v rehabilitaciji. V veliki prednosti so Amerika, Japonska, skandinavske države, Anglija in Nemčija. Pri nas je nekaj podobnih sistemov na Inštitutu republike Slovenije za rehabilitacijo v Ljubljani in Fakulteti za šport v Ljubljani.

Na vrh

Cilji meritev

Od 1. 5. 1998 sem opravila vrsto različnih dinamometrijskih meritev telesa. Na podlagi teh in še drugih rezultatov ter Saunders programa (ZDA) izdelam individualni ciljani program kinezioterapije za posameznega bolnika, ki ga sproti dopolnjujem in posodabljam. V timu sodelujemo vsi, bolnik ali merjenec, specialist fiziater, magister kinezioloških znanosti, višji fizioterapevt in medicinska sestra.

Takoj ko merjenec obvlada program, ga izvaja doma do dne, ko je naročen na kontrolne kineziološke meritve, kjer ponovno ocenim njegovo funkcionalno stanje in mu podam nadaljnja navodila. Glede na rezultate meritev prejme tudi pisna navodila za ciljane vaje kinezioterapije s slikovno opremo glede splošnega ogrevanja, raztezanja mišic in obsklepnih struktur, do krepitve in sproščanja telesa.

Po končanem tretmanu prejme nadaljnja navodila za vzdrževanje psihofizičnega stanja.

Pri 87 % merjenih in tako educiranih bolnikih smo dobili pozitivne rezultate v smislu povečanja mišične sile deficitarnih mišic, izboljšanja psihomotoričnega stanja bolnika, zmanjšanja bolečine, izboljšanja kvalitete življenja in ponovne vključitve v delovni proces. S tem je bolnik tudi motiviran za kinezioterapijo, saj lahko sproti spremlja svoje stanje in je ves čas obravnave aktiven člen v verigi.

Namen in uspeh je bil dosežen, ko smo ugotovili, da:

  • so bolniki zadovoljni s takšnim načinom zdravljenja in imajo manjše bolečine ali jih več nimajo;
  • se je skrajšal čas zdravljenja in neaktivnosti;
  • se zavedajo, da lahko sami nadzorujejo in preprečujejo bolečine v gibalnem aparatu;
  • redno skrbijo za mišični steznik in se v prostem času ukvarjajo z rekreacijo;
  • so si ustrezno uredili delovno in življenjsko okolje;
  • najdejo čas za počitek in sproščanje.

Na vrh

Rezultati

V kratkem času smo prišli do rezultatov, ki podpirajo naša prizadevanja in nujnost uporabe tudi takšnega pristopa k problemu. Rezultate meritev in svoje izkušnje pri interdisciplinarnem delu sproti spremljamo in raziskujemo.

Na vrh

Vodja kineziološkega kabineta:

mag. sci. Vesna LESKOVEC, viš. fiziot., univ. dipl.o., kineziologinja, samostojna strokovna sodelavka
Tel.: 02 22 86 207
e-pošta: Opens window for sending emailkinezio.vesna.leskovec@zd-mb.si   

Ordinacijski čas
: od ponedeljka do petka od 7:30 do 14:30




English



Članki in bibliografija